Misija Artemis II uspešno dosegla cilj. Astronavti so uspešno obleteli Luno

Štiričlanska posadka Nasine misije Artemis II je peti dan poleta proti Luni dosegla svoj cilj obleteti Luno. Prvič po več kot pol stoletja so človeške oči spet ugledale oddaljeno stran našega naravnega satelita.
Ob približno 00.30 po našem času so astronavti misije Artemis II - Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch in Jeremy Jensen - podrli nov mejnik v raziskovanju vesolja.
Noben človek v zgodovini še ni bil toliko oddaljen od Zemlje kot oni. V tistem trenutku so bili od površja našega planeta oddaljeni 406.773 kilometre.
Le nekaj minut kasneje je pilot, Victor Glover poslal sporočilo: "Vsem vam tam spodaj: ljubimo vas - z Lune." (To all of you down there, we love you from the Moon). Potem pa je sledilo nekaj prasketanja in poveljstvo misije Artemis II v Houstonu je izgubilo vsako povezav s posadko.

40 minut komunikacijskega mrka
A to je bilo pričakovano, saj so astronavti v plovilu Integrity dosegli cilj odprave – obleteti Luno.
Komunkacija s posadko je bila prekinjena za 40 dolgih minut.
V času komunikacijskega mrka so namreč astronavti v plovilu Orion obleteli Luno 6.540 kilometrov (4.006 milj) nad njeno površino, natančneje nad od Zemlje oddaljeno stranjo Lune, ki jo popularno (a napačno) imenujejo "temna stran Lune".
Astronavti so s tem dejanjem postali tudi štirje od vsega 28 ljudi, ki so lahko s svojimi očmi opazovali stran Lune, ki je z Zemlje nikoli ne moremo videti. Pred njimi so bili to astronavti misij Apollo pred več kot 50 leti.
Kako se razlikujeta Zemlji bližnja in od nje oddaljena stran Lune?
Od Zemlje oddaljena stran Lune je polobla našega satelita, ki je z Zemlje nikoli ne moremo videti (razen ozkega roba, ki ga občasno lahko zagledamo zaradi Lunine libracije – navideznega nihanja, zaradi katerega vidimo malo več kot polovico (59 odstotkov) Lunine površine.
Oddaljena stran Lune se od bližnje strani močno razlikuje.
Plat Lune, ki jo vidimo z Zemlje, ima značilne temne zaplate – tako imenovana "morja", ki so v resnici ogromna področja strjene lave. Oddaljena stran takšnih zaplat nima, ampak je močno prekrita s kraterji. Ima tudi debelejšo skorjo, zaradi česar je bila v preteklosti geološko manj aktivna.
Prve slike oddaljene strani Lune je leta 1959 poslala sovjetska sonda Luna 3. Danes je površje oddaljene strani Lune skoraj v celoti kartirano, za kar so poskrbeli orbiterji različnih vesoljskih agencij.
Leta 2019 je kitajska misija Chang’e 4 izvedla tudi prvi pristanek na tej strani.
Doslej je oddaljeno stran Lune videlo 28 ljudi – 24 astronavtov misij Apollo, ki so jo lahko opazovali med obletom Lune in posadka misije Artemis II.
Kaj so počeli astronavti med obletom Lune?
Med obletom Lune je posadka misije Artemis II opazovala oddaljeno stran našega satelita, poskušala prepoznati in opisati posamezne podrobnosti in jih fotografirala.
Astronavt Jeremy Hansen je v svojem poročilu pred komunikacijskim mrkom takole opisal, kaj je videl med opazovanjem.
"Moje oči so se pravkar ponovno prilagodile – Luna je tako svetla, ko se vrneš k oknu. Bil sem v notranjosti kabine, zdaj pa sem se vrnil k oknu."

Potem je opisoval barve, ki jih je videl na površju Lune. "Trenutno težko vidim Aristarchus (enega najbolj opaznih kraterjev na Zemlji bližnji strani Lune; op.p.) s tega okna, vendar se mi je zdel rahlo zelenkast. Bil je edinstven, ničesar podobnega nisem videl nikjer drugje na tej strani Lune. Opazil pa sem tudi veliko tega, kar bi opisal kot rjavkaste odtenke," je dejal.
Med poletom je Zemlji bližnja stran Lune, tista, ki vidimo z Zemlje, vedno bolj izginjala, astronavti pa so lahko opazovali vedno več od Zemlje oddaljene strani Lune, ki jo popularno (a napačno) imenujejo "temna stran Lune".
Kot so zapisali pri Nasi, je posadka enega od kraterjev na od Zemlje oddaljeni strani Lune poimenovala "Carroll", v spomin na pokojno ženo poveljnika misije Reida Wisemana.
Anne Carroll Taylor, šolska medicinska sestra, je leta 2020 umrla za rakom, stara 46 let.
Še en krater so poimenovali Integrity - po Lunarnem modulu, delu plovila Orion, v katerem so obleteli Luno.
"Zemlja nam daje vse, kar potrebujemo, in to je pravi čudež"
Specialistka misije, astronavtka Christina Koch je nadzornemu centru svojo opazovanje Lune opisala kot "neverjetno izkušnjo".
"V nekem trenutku … me je ob pogledu na Luno preplavil močan občutek ganjenosti," je povedala in dodala, da je ta občutek trajal "le sekundo ali dve«, saj jo je nekaj "nenadoma potegnilo v pokrajino, ki je postala resnična".
"Luna je resnično telo v vesolju. Ni zgolj podoba na nebu, ki gre mimo. Je resničen kraj in ko jo gledamo s te perspektive ter jo primerjamo z našim domom, Zemljo, nas to opomni, koliko skupnega imamo. Zemlja nam daje vse, kar potrebujemo, in to je pravi čudež," je strnila svoje misli.
Kakšne fotoaparate imajo astronavti misije Artemis II?
V primerjavi s predhodniki iz programa Apollo ima posadka Artemide na voljo celo paleto digitalnih kamer. Med njimi tri Nikonove kamere eno s širokokotnim objektivom 14–24 mm za zajem celotne Lune, drugo z zoom objektivom 80–400 mm, s katerim je mogoče ujeti tudi drobnejše podrobnosti. Tretja ima 35-milimetrskii objektivom, ki ustvarja posnetke, najbližje temu, kar vidi človeško oko.
Na sončnih panelih zunaj plovila so nameščene kamere GoPro, vsak član posadke pa ima tudi iPhone za dokumentiranje misije v notranjosti.
Med preletom so zatemnili luči v kapsuli, da bi dobili kar najboljše fotografije. A tudi te sodobne kamere bodo težko dosegle kakovost 70-milimetrskih kamer Hasselblad, ki so jih uporabljali astronavti programa Apollo, je za BBC povedal strokovnjak za kamere Kevin Church.
Toda če bi vzeli eno od teh, bi morali s seboj prinesti več zvitkov filma, medtem ko lahko digitalni fotoaparat na pomnilniško kartico v velikosti poštne znamke shrani na tisoče fotografij.
"Tako lepo je znova slišati Zemljo"
Ob 01:24 je stik med Zemljo in plovilom Orion bil spet vzpostavljen. Prva se je oglasila astronavtka Christina Koch. "Houston, Integrity, preverjanje zveze," je prekinila tišino iz Oriona. "Tako lepo je znova slišati Zemljo."
Nato je nagovorila prebivalce Azije, Afrike in Oceanije: "Gledamo proti vam. Slišimo, da lahko prav zdaj pogledate v nebo in vidite Luno. Tudi mi vidimo vas," je dejala.

Iz Houstona so odgovorili: "Integrity, z Zemlje. Naš enotni sistem, krhek in medsebojno povezan – razumemo. Tisti med nami, ki lahko, gledamo vas."
Nekaj minut pozneje so dodali: "Povezani ste z Zemljo in pripravljeni smo, da vas pripeljemo domov."
Zdaj, ko je stik ponovno vzpostavljen, so na Zemljo začeli prihajati podatki, ki jih je posadka zbrala med komunikacijskim mrkom.
Shranjena telemetrija in posnetki z oddaljene strani Lune bodo na Zemljo pripotovali preko Nasinega omrežja Deep Space Network, pripravljeni, da jih inženirji in znanstveniki v prihodnjih dneh natančno pregledajo.
Posadka bo še nekaj časa zbirala podatke z Lunine oddaljene strani, potem pa se bo posvetila manevriranju plovila Orion za vrnitev na Zemljo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje